»Sonja Vulpes se izražanja lastne ranljivosti in stiske loteva na način skrajne razgaljenosti lastne subjektivnosti, s čimer po mnenju kustosov ustvarja neke vrste 'antipod sodobni kulturi selfijev, ki se opira na spolirane fotografske podobe.'«

»Kukavice pojejo z vseh gozdov naokrog / in tožijo za bitjem, ki ob meni hodi / kakor senca in ne more spregovoriti. / A jaz mu svojega glasu ne morem dati. / Samo enega imam, ki ne prevpije tišine, / seme v veter seje in le upa, da kje vzkali / Ves svet potrebujem za sebe, kakor da sem morje. / Ker je človek slabotno bitje. Najbolj ranljiva / je v njem podobo tistega, po čemer je.«

»Cepilna potrdila so vse prej kot varna pred ponarejanjem.«

»Glavno pravilo pri nas gasilcih je, da poskrbimo za lastno varnost, ampak vsi se zavedamo, da včasih tvegamo tudi lastno življenje.«

»Želim si, da bi v razmerju lahko bila ranljiva, da me nekdo pogleda in mi reče, da sem močna, a hkrati ve, da sem občutljiva.«

»Tako malo potrebujemo, da začnemo razkazovati svojo ranljivost. Nekoliko premočno deževje, nekoliko prestaro hrano, nekoliko premalo pozornosti.«

»Nerazumljivo je, da je številka 112 tako ranljiva.«

»Nismo verjeli, da smo tako ranljivi kot družba.«

»Čeprav pesnik pove, da bi želel biti nem za občutenje bolečine – tako nem, da bi se je 'moral učiti kot tujega jezika' – se lahko z vsakim verzom bližamo tej razprti rani.«